Domov Kolumna: Čas samo zame

Kolumna: Čas samo zame

Kolikokrat si vzamete čas zase in to čisto brez slabe vesti?

Kolikokrat odpišete na SMS, da se boste z nekom dobili na kavi, prišli na ali sprejeli obisk, nekaj naredili, čeprav se ne počutite tako? Kolikokrat delate proti sebi, zato da so drugi zadovoljni?

Sama na to odgovarjam z 'izjemoma'. Izjemoma naredim nekaj proti sebi, pa še to naredim z namenom. Zavedam se, kako pomembna vrlina je iskrenost v mojem življenju. Ne samo da govorimo resnico, ki je resnična le nam, pomembno je, da si sledimo in se poslušamo. Ker če večino časa poslušamo vse okrog sebe, kdaj se potem resnično slišimo? Morda tistih 10 % časa, kar nam ostane? Pa želite resnično tako živeti?

Kar meni izjemno koristi in to je ena izmed metod, ki mi je spremenila življenje, je misel: „Kaj bi svetovala svojemu otroku“, ko se znajde v situaciji, ki mu ni všeč. Kaj bi mu rekla, če bi prišel do mene s vprašanjem, ali naj naredi nekaj zato, da bo nekdo drug srečen? Kaj naj reče, kako se naj obnaša? Tako nastajajo dvojni standardi – razlika med tem, kako si želimo živeti in tem, da živimo tako, kot se od nas pričakuje. In otroci tega ne razumejo. Ko zahtevajo pojasnilo od nas, jim najpogosteje v zadnji sapi lahko le trdimo, da 'tako pač je'. Ja, hitro se javijo tisti, ki bi rekli, da izgubljamo nadzor nad današnjimi otroci. Ampak ali jih poslušamo? Jih sploh poznamo? Se danes rojevajo enaki otroci, kot pred 100 leti? Lahko otroci, ki živijo v modernem svetu še hodijo v šolo, ki jo je zasnovala Marija Terezija? Lahko tako na silo združujemo mlado miselnost z zastarelimi vzorci? Kaj bi vi rekli svojemu otroku, ki bi k vam prišel po nasvet?

Ko sem se sama znašla ali se še znajdem v situacijah, ki od mene zahtevajo, da naredim stvari proti sebi, zaslišim glas. Vem, da slišim sebe in vem da, če se danes ne bom upoštevala, se ne bom nikoli. Ne zavedamo se, da ne moremo jutri začeti s spremembo. Ne moremo jutri začeti hujšati. Ne moremo čez dva tedna prenehati kaditi. Sprememba, ki jo želimo, se odvija v sedanjem trenutku, ki ga živimo sedaj. Zdaj. Tukaj. Trenutek, ko sem napisala naslov, je minil. Sedaj traja naslednji. Sprememba se ne dogaja jutri ali naslednji mesec. Zakaj bi si potem čez vikend vzeli čas zase, če pa ga potrebujete zdaj, v tem trenutku? Ste se to kdaj vprašali?

Čas samo zame pomeni, da lahko na SMS odpišem z 'ne da se mi' brez slabe vesti. Ali da imam druge načrte in me ob tem ne požre občutek krivde. Ali da si tega in tega ne želim. Kako pridemo do tega? S spremembo misli in čustev, ki tem sledijo. Ker se v trenutku, ko vas začne najedati slaba vest ali občutek krivde, lahko odločite, da vas ne bo. Ker se lahko odločite, da ste zase naredili prav. Tako dobite čas samo zase. Če vaši prijatelji tega ne razumejo, zakaj so potem vaši prijatelji? Vas sprejemajo in cenijo le takrat, ko imajo korist od vas? Pa resnično želite igrati takšno vlogo? Želite živeti takšno življenje? Ko ste vredni le takrat, ko izmozgani zvečer padete v posteljo, z glavo polno tujih težav, ki jih ne morete rešiti, ker niso vaše?

Kje je čas le za vas?

Kaj bi vi dejali vašim otrokom v situacijah, kjer sami stojite na križišču, pa ne veste katero pot izbrati?

Namaste.

Besedilo: Barbara Šiško, www.mistikaduha.com
Fotografija: BigStock

Preberite tudi

Komentarji