background image

Oživitev Gasparijevih jaslic


Božič je tik za vogalom in z njim čudoviti trenutki postavljanja jaslic v družinskem krogu.

Jaslice ponazarjajo Kristusovo rojstvo. Skozi čas so uporabljali jaslice na dva načina, ki sta si različna le v odnosu do dogodka. Prvi skuša upodobiti ta sveti dogodek kot zgodovinski akt, čim bolj verno, tudi s prikazovanjem vzporednega dogajanja, drugi način skuša prikazati Kristusovo rojstvo kot božjo skrivnost, kot misterij. V prvem načinu polagajo Jezuščka v jasli, v drugem na oltar. Pri obeh načinih skušajo jaslice ohraniti čim popolnejši zgodovinski spomin, le da je pri drugem načinu vzpostavljen še filozofski odnos do dogodka.

V času, ko nastanejo prve freske in kasneje plastične upodobitve Jezusovega rojstva, nastajajo tudi druge freske, ki prikazujejo različne pomembne dogodke iz zgodovine krščanstva, to je, spričo splošne nepismenosti, tako imenovana BIBLIJA REVNIH.

Upodabljanje Kristusovega rojstva se začne že v starokrščanskih katakombah in tudi kasneje. Slikovno je pri nas morda najstarejša upodobitev Kristusovega rojstva na pečatniku Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. stoletja. Vendar to še niso bile jaslice, kakršne imamo v mislih, plastične ali žive, doma ali v cerkvi. Prve jaslice 'v živo' je uprizoril Frančišek Asiški leta 1223 v svoji votlini nad vasjo Greccio v Italiji. Pri nas so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644.

Gasparijeve jaslice

Navdušen nad novo slovensko državo SHS, je 'Vesnjan Gašper' svoje jaslice imenoval Narodne. O njih Niko Kuret pravi: „Gaspari je resda postavil jaslice v slovensko okolje: pastirčki so naši, očanci, dečle in mamice tudi, toda trije kralji so očitno 'politično' izbrani: eden je Slovenec (v kožuhu s tulipani), drugi Hrvat (konja mu vodi 'paž' v hrvaški noši), tretji pa Srb ali Bosanec (paža je umetnik oblekel v bosansko nošo), sicer pa stopa za njima mlad praporščak v srbski noši z zastavo in napisom SHS (!) na njej. No, Gaspari je mirne duše dodal še nekaj grajske gospode v bidermajerski noši s kočijo, Betlehem pa čudno spominja na Višnjo Goro!“

Morda se nam zdijo papirnate jaslice, kakršne je pripravil Maksim Gaspari leta 1921 na 7 polah za tisk v litografiji, nekoliko 'poceni', vendar je bila večina jaslic tistega časa takšnih.

Narisal je 69 likov in hlevček ter priložil še načrt postavitve in opis: Jaslice naj stojijo na večji trikotni polički v kotu. Hlevček s Sveto družino pod strmim hribčkom naj obkrožajo ovčke in ljudje. Sveti trije kralji na konjih in z zastavonošo naj se mu bližajo z desne. Na levi naj bo kočija.

Gosposki par, ki se je pripeljal z njo, naj stopa pred kočijo proti hlevčku. Na eni skrajni točki naj bosta mati in otrok, ki z abecednikom v roki odhaja v šolo, na drugi ženska, ki v jerbasu nosi krofe (motiv, ki ga poznamo s poznejših Gasparijevih slik). Strm hribček naj bo bolj ali manj gol, na sredini naj bodo angela z božično poslanico in manjše figurice živine in pastirčkov, na vrhu mesto Betlehem, nad njim zvezda repatica.


Gasparijeve jaslice osvetljene - knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Vsi teh 'narodnih' jaslic niso sprejeli z navdušenjem in kakor pravi Marjan Marinšek v svoji knjigi Maksim Gaspari: „Pozneje Gasparijevih jaslic niso veliko kupovali, izginile so in so danes le še zanimiv dokument časa in – izredna redkost.“

In zdaj so pred nami, v izvrstni obnovi in postavitvi, ki je delo Roberta Kužnika. Jaslice so kot milni mehurček z mavričnimi barvami, v katerem se svetijo srečne otroške oči v trepetu pred koncem, pok.

Robert Kužnik pravi, da so jaslice slavospev družini, Sveti družini: „Postavljanje jaslic doma, v družinskem krogu, mi je pomenilo prvo srečo, ki jo prinaša ustvarjalno delo. Čudovit spomin na otroštvo. Ostal je tudi zaradi jaslic svetal in čist do današnjih dni. Ta blažen občutek nestrpnega ustvarjanja vsako leto malo drugačnih jaslic sem skušal posredovati tudi svojim otrokom. Morda mi je uspelo?“

Pri oživitvi Gasparijevih jaslic so se trudili:
Robert Kužnik, grafična priprava in postavitev
Peter Marinšek, lastnik originalnih Gasparijevih jaslic, ki jih je zbral njegov oče Marjan Marinšek
Marko Gaspari, varuh Gasparijeve umetniške zapuščine
Martin Košir, iniciator ohranjanja Gasparijeve umetniške zapuščine
Marijan R. Loboda, teksti
Matjaž Žnidaršič, fotografije

Gasparijeve jaslice so lepo darilo za božič nekomu, ki ga cenite.

Obdarite lahko tudi slavljenca ob birmi, poroki ali življenjskem jubileju.

Naši zamejci se radi vračajo domov, Gasparijeve jaslice pa bi jim domovino približale.

Nenazadnje, Gasparijeve jaslice so lahko tudi lepo in inovativno poslovno darilo.

Več informacij in nakup: info@zibka.si in www.zibka.si.

Besedilo in fotografije: PR

Komentarji