background image

Skrb za dobro duševno zdravje na delovnem mestu


Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, pomembna pa je tudi skrb in odgovornost posameznika.

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, poteka pod geslom Duševno zdravje na delovnem mestu in je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu.

Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo in uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, in sicer če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo sodelavcev, če se lahko pri delu kreativni itd. Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Predvsem, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev, če gre za slabe delovne pogoje (hrup, svetloba, temperatura, slab zrak ipd.), negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih..

Vsak peti zaposleni z duševnimi težavami

Približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Ocene kažejo, da je več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je ob tem povedala: "Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina (21 odstotkov) pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost."

Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 odstotkov) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina (23 odstotkov) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je 7 % vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.

Kako lahko zaposleni skrbi za duševno zdravje?

  • Prepoznavamo stres in se z njim spoprijemamo na telesni, miselni, čustveni in vedenjski ravni.
  • Rešujemo težave, na katere lahko vplivamo in sprejemanje vzrokov stresa, na katere ne moremo vplivati.
  • Spremenimo pogled na stresno situacijo ali umik iz okolja, kadar rešitev ni mogoča.
  • Sebe ne vrednotimo le na podlagi zunanjih potrditev.
  • Vsak dan si sproti naredimo načrt dela in postavimo prioritete.
  • Med delom si privoščimo kratke odmore, v katerih naredimo par vaj ali sprostitvenih tehnik (hitro dihanje, trebušno dihanje, vizualizacija itd).
  • Uporabimo čuječ pristop - zavedamo se svojega doživljanja, telesa in dihanja in ga opazujemo.
  • Naučimo se pohvaliti sami sebe in se nagraditi za dosežke ter cenimo svoje delo.
  • Redno in zdravo se prehranjujemo, pijemo dovolj vode, vsako uro se za par minut razgibamo, enkrat na dan pa vsaj za pol ure tako, da se zadihamo, skrbimo za dovolj spanja in prostega časa.
  • Če si sami ne znamo pomagati poiščemo pomoč pri zdravniku, psihologu, psihoterapevtu ali drugi osebi, ki ji zaupamo.

Odgovornost posameznika je, da skrbi za svoje zdravje in duševno zdravje, tudi na delovnem mestu. Več o tem, kaj vpliva na duševno zdravje na delovnem mestu in katere so strategije in tehnike za pomoč zaposlenim pa najdete v brošuri Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu.

Prepoznati težave v duševnem zdravju ni vedno lahko, saj jih lahko oseba, ki ima težave, zanika ali dlje časa prikriva, včasih celo tako dobro, da jih ne prepoznajo niti bližnji. Mag. Maja Bajt z NIJZ svetuje: "Če opazimo pri sodelavcu znake in simptome težav v duševnem zdravju – npr. da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje." V pomoč pri tem, kako to storiti, je lahko brošura Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju.

Besedilo: NIJZ
Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji