background image

Najpogostejše težave s hrbtom


Statistike kažejo, da kar 60 do 80 odstotkov populacije v nekem obdobju čuti bolečine v hrbtenici oziroma različnih predelih hrbta. Na srečo te težave pogosto enostavno rešimo.

Hrbtenica nam omogoča gibanje in spremembo položaja telesa, katerega glavna opora je. Sestavljena je iz več kot 30 kosti, na stotine živcev, ligamentov in členkov, zato je povsem normalno, da nas zaradi nezdravih življenjskih navad ta kompleksna struktura občasno pusti na cedilu. 

Pretegnjena mišica

Manjša zakrčenost ali nategnjenost mišičnih vlaken sta najpogostejša vzroka bolečega hrbta.

Kako prepoznati to težavo? Pretegnjenost ali bolečina, ki se poveča med aktivnostjo. Vzroki: kakršni koli hitri premiki ali ponavljajoč položaj – tudi večurno sedenje. Zaradi neaktivnosti mišice hrbta in osrednjega dela telesa, ki nudijo oporo hrbtenici, s časom izgubljajo moč. Zato večja telesna aktivnost po dolgem obdobju mirovanja pogojuje pretegnjenost ene ali več hrbtnih mišic.

Kaj storiti? V prvih 24 urah po pojavitvi bolečine vsako uro na boleče mesto položite hladen obkladek ali led, da zmanjšate oteklino (mesta ne segrevajte, saj toplota poveča oteklino). Vsaki dve uri se lahkotno pretegnite in premaknite. Ležanje lahko vse še poslabša, saj se v tem položaju mišice še bolj zakrčijo. Vsake štiri do šest ur popijte analgetik s protivnetnim učinkom. Če bolečine po 48 urah ne minejo, obiščite zdravnika.

Uporabne vaje
Ublažite zakrčenost in bolečine z vajami, ki jih priporočajo fizioterapevti.

Spustite se na kolena in dlani tako, da je sklep dlani poravnan z rameni, kolena pa s kolki. Vdihnite, sprostite trebuh in dvignite pogled proti stropu. Zadržite se v tem položaju pet sekund, izdihnite, hrbet dvignite in glavo obrnite proti tlom, da gledate v trebuh. V tem položaju ostanite pet sekund in se vrnite v začetni položaj. Vajo ponovite pet- do desetkrat, kasneje tudi večkrat.

Lezite na hrbet, noge pokrčite v kolenih in stopala s celotno površino položite na tla. Vdihnite in nežno dvignite boke (a zadnjica mora ostati na tleh). V tem položaju ostanite pet sekund, izdihnite, se vrnite v začetni položaj in vajo pet- do desetkrat ponovite.

Diskus hernija

Ali zdrs medvretenčne ploščice. Gre za izbočenje medvretenčne ploščice, ki pritiska na živce, najpogosteje v spodnji ledveni hrbtenici. Gre za degenerativno bolezen, diskus hernije zaradi poškodbe (travme) so izjemno redke.

Kako prepoznati to težavo? Do hernije pride takrat, ko je medvretenčna ploščica še polna vode, vezivni obroč, ki jo obdaja, pa je že šibek. Poltekoče jedro ploščice (nukleus pulopsus) se izboči preko obroča, ki ga obdaja, in pritisne na živce. Posledica je bolečina v nogi (ishialgija) in križu.

Kaj storiti? V večini primerov bolečina izgine po osmih do dvanajstih tednih terapije z analgetiki (dobi se jih brez recepta) ali protivnetnimi zdravili, ki se jih predpiše ob fizioterapiji. Če je bolečina nevzdržna, lahko pomagajo injekcije kortizola, ki ublažijo oteklino okoli živca. Kirurška intervencija v večjem številu primerov ni potrebna, priporoča se le v nekje desetih odstotkih in še to le, ko nobena od metod zdravljenja ne učinkuje po pričakovanjih.

Išias

Išijas je bolečina v predelu hrbta – kolka, ki izhaja iz ledvene hrbtenice in se nadaljuje v eno izmed spodnjih okončin (nog) preko živca, imenovanega išias. Včasih se ta bolečina razširi do stopala.

Kako prepoznati to težavo? Gre za ostro bolečino v predelu križa, ki se širi na področje zadnjice in nog. Pojavi se lahko povsem nenadoma, razlog pa je običajno dvigovanje težjih bremen. Najpogosteje se išias pojavi zaradi kompresije živčnih korenin L5 ali S1. Išias je najpogostejši nevrološki vzrok bolečine v nogah. V kolikor je prizadeta živčna korenina med 4. in 5. ledvenim vretencem, takrat bolečina sega po zunanji strani noge navzdol. Če je prizadeta živčna korenina med 5. ledvenim vretencem in 1. sakralnim vretencem (L5-S1), bolečina iz križa sega po predelu zadnje strani noge navzdol.

Kaj storiti? Lezite na bok in pet minut z ledom masirajte boleče mesto. Masažo ponavljajte trikrat dnevno. Lotite se lahko tudi lažjega raztezanja, da sprostite napetost živca. Če so bolečine močne, se priporoča jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil. Včasih zdravnik predpiše injekcije kortikosteroidov, ki blažijo vnetne procese na področju iritiranega živca. Operacija se redko priporoča in še to le, ko so bolečine nevzdržne, pritisk na živec pa povzroča slabost, izgubo občutka za zadrževanje urina in blata.

Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji