background image

Najpogostejše benigne spremembe dojk


Od pubertete do menopavze dojke prehajajo skozi številne faze in spremembe, ki vključujejo tudi pojav zatrdlin in izcedkov iz bradavic. A niso vse spremembe nevarne in ne pomenijo vedno raka dojk.

V večini primerov so takšna stanja nenevarna, statistike pa kažejo, da so pogostejše pri ženskah, ki niso rodile in tistih z genetskimi predispozicijami ter v primeru hormonskega neravnovesja in posledično nerednega menstrualnega ciklusa.

Da vas med samopregledom ne bi zagrabila nepotrebna panika, smo za vas pripravili pregled najpogostejših benignih sprememb dojk, ki niso življenjsko nevarne. V vsakem primeru pa ob kakršni koli spremembi obiščite svojega zdravnika!

Fibrocistična bolezen dojk je najbolj pogosto nenevarno obolenje dojk žensk med 20. in 50. letom.

Simptomi: V tkivu dojke se lahko otipa vozličke ali ploščice, ki jih spremlja bolečina, to pa se pojavlja pred menstruacijo. Spremembe so najpogosteje locirane pod ali okoli areole ter tudi na zunanji zgornji strani dojke, kjer se mlečne žleze širijo, njihove notranje stene so obložene z napetimi celicami, kar povzroči ustvarjanje bulic.

Vzroki: Povečano izločanje hormona estrogena izzove spremembe v tkivu dojke.

Zdravljenje: Ta bolezen ne zahteva kirurškega zdravljenja, nujna pa je sprememba načina prehranjevanja, saj živila, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami v kombinaciji s predelanimi ogljikovimi hidrati povečujejo izločanje estrogena. Priporoča se prehrana, ki vsebuje veliko vlaknin, saj pomaga pri uravnavanju estrogena – zelena listnata zelenjava (zelje, ohrovt, zelene solate, blitva) in živila, bogata z betakarotenom, vitaminoma E in C, vitaminom B6 in nenasičenimi maščobnimi kislinami (omega 3).

Ciste so tvorbe v tkivu dojk, napolnjene s tekočino, ki se najpogosteje pojavljajo pri ženskah med 40. in 50. letom.

Simptomi: Zatrdline so lahko posamezne ali pa se pojavljajo v skupinah v eni ali obeh dojkah. Velikost cist variira od mikroskopske pa do nekaj centimetrov v premeru.

Vzroki: Če se del žlez, ki so razširjene zaradi fibrocistične bolezni, napolni s tekočino in poveča, nastanejo ciste.

Zdravljenje: Ciste v največjem številu primerov niso nevarno, a jih je treba redno pregledovati. Če so manjših dimenzij, ne povzročajo težav in se jih običajno ne zdravi, najpogosteje spontano izginejo, medtem ko večje od dveh centimetrov punktirajo (iz njih se odstrani tekočino). Zelo redko se spremenijo v maligne, obvezna pa je analiza vsebine cist. Po oceni zdravnikov specialistov se ciste kirurško odstrani.

Fibroadenom je najbolj pogost benigni tumor dojk žensk vseh starostnih obdobij. Najpogosteje pa se pojavlja pri mlajših, med 15. in 25. letom.

Simptomi: Kažejo se kot neboleče podkožne kroglice (od 1 mm do 10 cm), ki na dotik 'bežijo'. Med rastjo tumor potiska drugo tkivo, a ga ne poškoduje, razen če doseže večjo dimenzijo. Mali odstotek fibroadenomov se lahko spremeni v maligni tumor, zato jih je treba skrbno spremljati.

Vzroki: Nastanejo zaradi dolgotrajnega povečanja ravni estrogena v krvi. Ta tumor se poveča v času nosečnosti, zmanjša pa v menopavzi.

Zdravljenje: Pri ženskah do 25. leta in če je tumor manjši od centimetra, se ne predlaga kirurškega zdravljenja, temveč se spremembe spremlja na tri mesece, po tem času pa se pogosto zgodi, da spontano izgine. Operacija je nujna v primerih, ko je tumor večji od dveh centimetrov in povzroča težave, ter če je ženska starejša od 30. let.

Ostale nenevarne spremembe

Lipom je tumor, ki nastane iz mastnega tkiva dojk in se običajno pojavi vzporedno s podobnimi izrastki na ostalih delih telesa. V dojkah ga je težko otipati, saj je mehak in gladek in se ne širi v okoliško tkivo. Redko se ga odstrani z operacijo, predvsem takrat, ko hitro raste in je boleč.

Maščobna nekroza predstavlja čvrste, pogosto boleče zatrdline, ki jih običajno spremlja zategovanje kože navznoter (vdolbine). Gre za odmiranje maščobnega tkiva dojk zaradi poškodbe, kirurškega posega ali sevanja. Zdravi se kirurško.

Izcedek iz bradavic (iz ene ali obeh dojk) lahko kaže na različna benigna stanja. Pogosto gre za reakcijo na zdravila in kontracepcijska sredstva. V primeru fibrocističnih dojk se občasno pojavi rjav ali zelenkast izcedek, medtem ko je gost rumenozelenkast izcedek posledica vnetja dojk (mastitis). Krvav ali črn izcedek je najpogosteje simptom papiloma – zadebelitve notranjosti mlečnih žlez v neposredni bližini areole. Zdravljenje je odvisno od vzrokov za nastanek.

Fotografija: Depositphotos

Preberite tudi


Komentarji