background image

Male sive celice


Ste mnenja, da sta izguba spomina in demenca preprosto del staranja? Ne bo držalo. Dobro delujoči možgani v stara leta so stvar treninga. Zato oborožite svoje male sive celice s telovadbo, namenjeno umu!

Drži ali ne drži: zdravju možganov namenjate manj časa in pozornosti kot koži ali napeti zadnjici. Za večino med nami je občasno spremljanje kakšnega TV-kviza praktično vse, kar počnemo za krepitev cerebralnih mišic. To pa še zdaleč ni dovolj. Poleg redne telesne vadbe in možganom prijazne hrane vaša siva snov potrebuje tudi pestro intelektualno gimnastiko, da bo ostala v formi.

Če želite svoj spomin in delovanje možganov zaščititi za vse življenje, si zapomnite, da jih boste brez uporabe oslabili. Z leti pretok krvi v možgane postane manj učinkovit, arterije se začnejo debeliti in skoznje prodre manj hranilnih snovi, kar povzroča okvare. Dodatna težava je lahko kopičenje strupenih beljakovin, kot je amiloid beta, v možganih. Neprimeren življenjski slog, premalo gibanja, visok krvni tlak in holesterol lahko pospešijo te vzroke za propadanje možganov, kar sčasoma vodi v demenco.

Demenca, ki prizadene tudi do 40 odstotkov ljudi, starejših od 85 let, lahko zmoti normalno delovanje možganov, na primer razmišljanje, koncentracijo in spomin. Vse več pa je dokazov, da lahko možganom prijazen življenjski slog ščiti pred demenco ter upočasni zob časa in njegov vpliv na vaše male sive celice.

Z leti se vam lahko zazdi, da so vaši možgani kot kartotečna omarica, ki ji zmanjkuje prostora. Čeprav postanejo naše organizacijske sposobnosti vse boljše in se širi tudi besednjak, se naš reakcijski čas podaljša in doživimo več situacij, ko imamo kaj na vrhu jezika, pa se nikakor ne moremo spomniti – npr. imena neke osebe, kraja ali filma. Še vedno imamo dobro kristalizirano inteligenco (sposobnost uporabe znanja, veščin in izkušenj), mnogi pa opazijo slabenje fluidne inteligence (sposobnosti racionalizacije, osvajanja znanj, analiziranja in reševanja problemov).

Za boj proti nekaterim takšnim spremembam je pomembno, da svoje življenje popestrite z aktivnostmi, ki obremenjujejo različne živčne poti in dele vaše možganske strukture.

Preventivni udarec

Možgani so kompleksni, občutljivi, živi stroji, ki zahtevajo redno vzdrževanje. Neprimerna prehrana, pomanjkanje spanca, kronične bolečine, hormoni, depresija in menjava časovnih pasov lahko na primer preklopijo vaše mišljenje in spomin iz prestave v prosti tek ter povzročijo kronične probleme v delovanju možganov na dolgi rok. Določena zdravila, kot so uspavala ali antidepresivi, lahko povzročijo spremembe razpoloženja in težave s koncentracijo, ki so lahko celo podobne demenci. Alkohol v visokih koncentracijah, pa ne le na dolgi rok, lahko postane nevrotoksin, ki povzroča nepopravljivo škodo na možganskih celicah. Vsak dejavnik, povezan z življenjskim slogom, ki negativno vpliva na ožilje, na primer kajenje, visok holesterol, srčne bolezni ali visok krvni tlak, lahko prav tako prispeva k motnjam spomina zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane.

Napnite svoje mentalne mišice

Možgani so organ, težek le kilogram in pol, ki vsebuje tekočine in maščobe, a je hkrati tudi zapleteno in velikansko omrežje več kot milijarde nevronov, živčnih celic, ki so povezane na vrsto različnih načinov. Predstavljajte si jih kot množico medsebojno povezanih računalniških omrežij, v katerih so shranjeni spomini in znanja, kot so vonji, glasba, slike in besede. Zato potrebujete vrsto vaj, s katerimi boste 'razmigali', torej stimulirali in okrepili čim več povezav naenkrat.

Siva in bela snov (v prvi so možganske celice in veje, kapilare in druge povezave, v slednji pa aksoni, živčna vlakna, ki posredujejo sporočila med možganskimi celicami) se z leti krčita, redne vadbe možganov pa lahko ta proces znatno upočasnijo. Kot otrok ste se neprestano učili česa novega – od vožnje s kolesom do poštevanke. To je bilo za vaše možgane izjemno dobro. Kot odrasli se morate prav tako učiti. Ko osvojite novo veščino (na primer začnete pisati blog, se učite kvačkati) ali prikličete spomin (se spomnite svojega 18. rojstnega dne), dobesedno aktivirate določen del možganov. Pogostejša raba veščin krepi živčne poti. Krepitev možganov je torej zanimiva in zabavna, predvsem pa nezapletena.

Izziv za možgane
Namesto ponavljanja istih opravil boste svoje možgane dlje ohranili zdrave, če se boste učili novih veščin ali obstoječe veščine poglobili z novimi izzivi. Nove izkušnje krepijo izločanje nevrotropinov, kemikalij, ki ščitijo možganske celice in pomagajo pri ustvarjanju novih nevronov.

Naučite se jezika
Kanadske raziskave so pokazale, da lahko aktivna uporaba dveh jezikov ščiti pred demenco ali upočasni njen razvoj.

Igrajte se detektiva
Povežite se z drugimi ljubitelji kriminalnih romanov ali serij in v prostem času uživajte v njih. Poskušajte razvozlati namige in vzorce ter iščite povezave med liki ali dogodki, saj boste tako med poležavanjem na kavču zaposlili zajeten del možganov.

Igrajte inštrument
Ko ustvarjate glasbo, morajo biti vaši nevroni polno zbrani, saj hkrati berete glasbeno partituro, držite ritem in tempo ter ustvarjate tone različnih barv in dinamike. Za izkoriščanje prednosti, ki jih nudi glasba, še zdaleč ni nujno, da ste profesionalni glasbenik. Raziskave namreč kažejo, da imajo amaterski glasbeniki krajše odzivne čase, bolje zaznavajo napake in se hitreje odzivajo nanje, prav tako pa imajo boljši spomin kot profesionalci, zato kar pustite, da vam prsti zaplešejo po tipkah, zaklopkah ali strunah.

Zaljubite se v Picassa
Ali Jakopiča, Warhola ali Jacksona Pollacka. Obiskujte umetnostne galerije in razstave. Udeleževanje intelektualno stimulativnih kulturnih dogodkov in prireditev skrbi za bolj zdrave možgane v starosti, kot je pokazala raziskava Univerze v Kaliforniji.

Preusmerite svojo ustvarjalnost
Vsakič ko uporabite domišljijo za ustvarjanje, trenirate različne pomembne dele možganov. Zato začnite risati, slikati, pisati poezijo ali prozo, da razmigate možgane.

Dražite možgančke

Vsaka aktivnost ali igra, ki zahteva reševanje problemov, je odlična oblika vzdrževanja veznih vlaken v vaših možganih. To je dober razlog za redno reševanje sudokujev, igranje scrabbla, šaha ali dame ter sestavljanja slikovnih sestavljank. Investirajte v križanke in uganke, da bo izziv bolj pester. Aktivnost je lahko tudi družabna, saj lahko vanjo vključite prijatelja ali partnerja. Pri tem pa poskrbite, da boste razmigali še svoj spomin z aktivnostmi, kot je pomnjenje telefonskih številk in nakupovalnih seznamov (s sabo vzemite še takega na listku – za vsak slučaj in končno preverjanje), ter igranje različnih oblik pasjanse.

Pojdite na tečaj
Dodatno učenje, pa naj gre za obnavljanje znanja o slovenski literaturi ali učenje japonščine, pomaga ščititi pred razvojem demence. Razlog za to je verjetno v tem, da imajo izobraženi ljudje bolj bogata živčna omrežja ali zato, ker neprestano učenje stalno gradi nove živčne poti.

Fotografija: Depositphotos

Komentarji