background image

3 načini, da obvladate sindrom razdražljivega črevesja


Sindrom razdražljivega črevesja je medicinska uganka s široko paleto simptomov in neznanimi vzroki, a določeni ukrepi vam lahko pomagajo.

Kaj je sindrom razdražljivega črevesja?

Prebavne motnje se obravnava kot sindrom razdražljivega črevesja, če eden ali več naslednjih simptomov vztraja več mesecev: driska, zaprtje, napenjanje ali bolečine v trebuhu. Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis povzročata škodo na črevesni sluznici, kar je vidno pri kolonoskopiji. Čeprav sindrom razdražljivega črevesja takšnih poškodb ne povzroča, vas lahko vseeno ovira in slabša kakovost življenja, a žal ni veliko, kar bi lahko naredili za lajšanje simptomov.

Ena od diet, ki daje odlične rezultate, je dieta s počasi kuhanim mesom in zelenjavo. Predstavljamo vam tri korake do prebavnega olajšanja.

1. Črevesju privoščite počitek

Naredite vse, kar je v vaši moči, da črevesju čim bolj olajšate delo. To pomeni uživanje lahko prebavljive hrane, na primer bistre goveje ali piščančje juhe z zelenjavo in zelišči, ki se dolgo kuhajo.

Ko živila 12 do 24 ur skupaj kuhate v počasnem kuhalniku, se vsi encimi 'združijo'. Tako je, kot bi bili na tako imenovani mono dieti, pri kateri se mora telo truditi prebaviti samo eno namesto vrste kompleksnih sestavin. Tradicionalna kitajska medicina že dolgo pozna vrednost takšnih jedi, ki jim v prevodu pravijo kar 'enolončnice'.

Občasno postenje je drugi način, da svojemu črevesju zagotovite malo miru. Namesto da bi si obroke razdelili čez cel dan, poskusite jesti samo opoldne, popoldne in okoli 6. ure zvečer, brez vmesnih prigrizkov. Tako približno 18 ur ne boste zaužili nobene hrane.

2. Izogibajte se sprožilcem

Vsak človek ima edinstvene sposobnosti za prebavljanje določenih živil, obstajajo pa živila, ki najpogosteje povzročajo prebavne motnje pri največjem številu ljudi. Sladkor je na primer lahko težaven, saj je hrana za glivice. Nevzklita ali nefermentirana žita so lahko prav tako izjemno težka za prebavo.

Dobra izbira je avtentičen kisli kruh, ki ni pripravljen s kvasom, ampak s kislim testom – mešanico kvasa in koristnih bakterij – ki fermentira žito, to pa na tak način postane lažje prebavljivo. A bodite previdni pri izbiri – komercialno kislo testo je pogosto pripravljeno s kislimi sestavinami, ki kruhu dajo kisel okus brez fermentacije. Pred nakupom zato vprašajte prodajalca, če gre za pravi kisli kruh, ali pa ga specite kar sami.

Gluten je še en pogost sprožilec, a številni ljudje, ki nanj negativno reagirajo, še vedno lahko uživajo kalčke ali fermentirana žita. Drugi pogosti sprožilci so mlečni izdelki, jajca in soja.

3. Uravnotežite mikrobe

Antibiotiki (tako v zdravilih kot v mesu) ter antimikrobne kemikalije v razkužilih za roke, milih, izdelkih za nego telesa in čistilih za dom uničujejo koristne črevesne bakterije in prispevajo k množenju škodljivih. Za vzpostavljanje ravnovesja se čim bolj izogibajte vsemu, kar lahko uničuje koristne bakterije (če je to seveda smotrno, sploh ko gre za zdravila), hkrati pa si zagotovite dovolj probiotikov iz fermentiranih živil in nadomestkov.

Med pripravke, ki pomagajo uravnavati ravnovesje mikroflore v črevesju spadajo:

- Probiotiki z različnimi sevi, med katerimi so tudi zemeljski mikrobi: 50–100 milijard enot dnevno.
- L-glutamin: 2.000–5.000 mg dnevno.
- Cink: 30 mg dnevno.
- Sladki koren brez gliciretinske kisline: 500–1.000 mg dnevno.
- Pripravki, ki vsebujejo kombinacijo teh sestavin in drugih zelišč, ki pomirjajo črevesna vnetja, kot so rdeči brest in korenina sleza.
- Kamilični čaj.

V resnejših primerih razdražljivega črevesja oziroma pri vnetni črevesni bolezni je priporočljivo, da začnete probiotike jemati v manjših odmerkih, ki jih postopoma zvišujete, skupaj z žličko soka kislega zelja. Začnite s četrtino priporočenega odmerka probiotikov in ga vsak teden zvišajte za četrtino, tako da boste poln odmerek začeli jemati po približno štirih tednih.

Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji