background image

Psihologija prehranjevanja


Od zgodnjega otroštva nas na hrano vežejo različna čustva, od občutka varnosti in sreče do frustracij in pomanjkanja samonadzora.

Prehranjevanje zaradi negativnih čustev, iskanje utehe, prenajedanje, nadzorovan vnos hrane, hrana kot prijatelj ali sovražnik – vse to se odvija v človekovi zavesti. Hrana je gorivo za organizem, vsi občutki, ki jih povezujemo z njo, pa duševni produkt. To je neizogibna posledica, ki jo nosimo od otroštva, saj novorojenček ne more razumeti, ali so ti občutki fizičnega ali psihičnega izvora, zato lakoto doživljajo na oba načina. Občutek lakote je negativen, občutek sitosti pa dober in zaželen, zato hrana ne izziva samo fizičnega, temveč tudi čustven občutek prijetnega. Čeprav te zgodnje občutke pozabimo, v nas ostaja prvotni občutek borbe za hrano in zadovoljstvo, ki ga le-ta ustvari.

Vzpostavitev nadzora

V odrasli dobi ti občutki pridobijo na teži in niso redki primeri, ko ljudje v nadzorovanje prehranjevanja vlagajo velike napore, ne samo zaradi fizičnega videza, temveč tudi zaradi pritiska okolice in strahu pred obsojanjem. Takšna neprestana borba je izčrpavajoča, saj jo spremlja občutek, da lahko v primeru najmanjšega popuščanja nadzora izgubimo bitko. Ženske, ki izvajajo nadziranje hrane, ne morejo ustvariti kakovostnega odnosa do nje, saj vsak odnos, ki je osnovan na popolnem nadzoru, ne more biti pozitiven. To pa se v veliki meri odraža tudi na ostalih ravneh življenja in v težnji po popolnem nadzorovanju. Kar je prav tako lahko vzrok obupa, saj je takšne želje nemogoče obrniti v dejanje. Ljudje zaradi občutka nezadovoljstva in frustracije iščejo uteho prav v hrani. Dober primer so osebe, ki so bile v otroštvu zelo razvajene in se jim je izpolnilo vsako željo, ponudilo vsako hrano, zdaj, v odraslem življenju, pa vse to nezavedno povezujejo z občutkom varnosti in zaščitenosti.

Krivica je še en občutek, ki ga povezujemo s hrano, pa naj bo ta zaradi neizpolnjenih pričakovanj ali nekega drugega neuspeha. Pri ženskah je najbolj prisotna želja estetske narave – težnja, da bi bile videti kot zvezdnice. Tovrstne želje so že v začetku obsojene na neuspeh in povzročajo občutek jeze in krivice, ker se niso izpolnila pričakovanja. Pogosto sledi uteha v obliki sladic in okusnih prigrizkov, ki malce izboljšajo počutje. Željo po popolnem telesu dodatno spodbujajo tudi dietni marketinški reklamni prijemi, ki obljubljajo takojšnje rezultate brez vadbe in premišljenega prehranjevalnega načrta. To le še slabše vpliva na ljudi, ki jim telesna aktivnost ne 'diši'. Zaradi tega ženske nenehno preizkušajo nove načine, kako doseči idealno postavo, za katero verjamejo, da jih bo osrečila in zadovoljila. Raziskave kažejo, da je skoraj polovica žensk nagnjenih k temu, da v primeru neuresničene želje – izgube odvečnih kilogramov – okrivijo svojo priljubljeno hrano. Prelaganje moči na hrano je tesno povezano z občutkom samonadzora. Vzpostavljanje ravnovesja moči je ključnega pomena za doseganje rezultatov ter občutka izpolnjenosti.

Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji