background image

Naučite se pustiti preteklost za seboj


Dobro je, da se učimo iz svojih napak, a moramo jih znati pustiti za seboj in nadaljevati z življenjem.

Razmišljanje o preteklosti je ključno učenje iz preteklih doživetij ter soočanje s tem, kar se nam je zgodilo. Ko pa za miselno pogrevanje preteklih dogodkov porabite preveč časa, to postane razglabljanje – ena najbolj uničujočih navad za naše duševno zdravje in dobro počutje. Ko razglabljamo, začnemo z izmišljanjem zgodb in namesto enostavne refleksije o tem, zakaj se partnerstvo ni obneslo, razmišljamo: „To se mi vedno zgodi.“ Nato začnemo z napovedovanjem prihodnosti „Nikoli ne bom nikogar spoznala.“ Razglabljanje je razmišljanje z negativnim filtrom, ki prezre vse dobre stvari ali srečne dogodke. Namesto da bi nam omogočilo boljši vpogled v dogajanje in nam pomagalo zadevo pustiti za seboj, razglabljanje tako vodi do večje zmedenosti ali celo občutka brezupja.

Nenehno premišljevanje o preteklosti prav tako spodkopava zdravje in srečo v sedanjosti, saj razglabljanje sproži telesni odziv, kar se kaže kot dvig vrednosti stresnih hormonov. Sodeč po študiji približno 33.000 oseb iz 172 držav, ki so jo izvedli na univerzi v Liverpoolu v sodelovanju z BBC Life Labs, nesrečni dogodki v življenju niso tisto, zaradi česar se poveča tveganje za pojav tesnobe in depresije, temveč to, ali porabljamo veliko časa za razmišljanje o njih.

Človeške misli so odlične za potovanje v času in to potovanje je lahko v naših življenjih vir velikega zadovoljstva ali velikega trpljenja. Pogosto je prav to osnova za številne težave z duševnim zdravjem. Razglabljanje o preteklosti lahko v telesu sproži tudi 'boj ali beg', odziv, ki ga naši možgani lahko razumejo kot znak, da smo v nevarnosti.

Miselno potovanje v času lahko povzroči veliko zadovoljstvo ali veliko trpljenja.

Tipične razglabljajoče misli so „Ko bi le (izbrala drugače/naredila drugače/kaj rekla)“ ali „Želim si (da bi nekaj storila/otrokom posvetila več časa/bila bolj pridna študentka itd.),“ pa tudi „Kar je naredil/a je bilo zelo grdo.“ V naših mislih pa se lahko pojavljajo tudi podobe dogodkov in situacij, ki se jih spomnimo.

Ženske smo bolj nagnjene k razglabljanju kot moški, to pa je lahko tudi eden od razlogov, zakaj imamo dvakrat večje tveganje za pojav depresije. Tipični razmišljevalci so osebe s perfekcionističnimi nagnjenji, ki rade vse naredijo prav. Tipična tema razglabljanja so nesporazumi in težave v odnosih. Nagnjeni smo tudi k razglabljanju dogodkov, ki so v nas sprožili močna čustva, kot so krivda, sramovanje ali zadrega. Kot praskanje kraste lahko razglabljanje postane kompulzivno, a je to navado mogoče premagati in svojo miselnost izuriti, da nas podpira namesto spodkopava.

Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji