background image

Kolumna: Vedno hitela, vedno želela


Nekaj dni nazaj sem se zavzela, kako drugačna sem. Leta nazaj sem čakala tisti teden morja, da bi lahko ubežala vsemu, kar me je oviralo, vsemu, čemur sem dajala negativen predznak.

Vsemu, s čemer se nisem želela soočiti. Letos sem dopolnila 30 let, kar pomeni, da se je vso hitenje in 'nesrečnost' odvijala v mojih 20-ih letih. V letih, ko bi naj nam bilo najlepše. Tako pravijo. Lahkih misli, brez skrbi in v cvetu mladosti. No, kakor komu. Za prvi letošnji dopust sva si izbrala res lep kraj, miren, uravnovešen, energijsko dovršen. Zame popoln.

Navadno sva naletela na ljudi, ki gredo na dopust, s seboj pa odnašajo vso svojo jezo in gnev, vse težave in neiskrenosti. Ampak v očeh ljudstva so oni na dopustu, na morju, v naravi … z jezo v očeh. Takšna sem bila sama nekoč. Danes sem se zavedela, da mi je všeč, ko potujem. Ko sem na cesti. Pa čeprav je kdaj gneča. Pred leti sem na vsak način želela čim prej na morje, za tisti teden pozabiti vse, kar me je peklo, in prositi čas, da teče počasneje. Takrat je bil važen cilj. Danes je važno potovanje.

Na enak način živimo. Ustvarjamo si vmesne cilje … saj končni cilj fizičnega življenja ni nič drugega kakor smrt. Zakaj torej hitimo? Kam se nam mudi?

Velikokrat rečem, da je dobro, če sem tečna. Naj bom raje tečna 1 teden v letu in ostale tedne srečna, kot pa obratno. Vsaj zavedam se svojih čustev. Zavedam se, da je vse potovanje in da se nam nikamor ne mudi.

Zavedam se, da je moja lokacija nepomembna, če s seboj vedno znova odnesem čustva in misli, ki mi ne služijo. Lahko sem nezadovoljna na vrhu sveta ali preprosto srečna v svoji postelji. Nikomur mi ni potrebno lagati ali se pretvarjati, da je moje življenje popolno, saj ga živim najbolje, kot ga le znam. Ne primerjam se. Prosim, nehajte se primerjati. To je resnično neumestno. Nihče ne more živeti namesto vas in vi ne morete živeti zgodbe drugega. Za to ne boste nič kaj manj srečni, kvečjemu le bolj. Zavedajte se, da vsako misel, ki jo vežete s čustvi, vpletate v kreacijo sedanjega trenutka.

Naj bo dober. Zaslužite si.

Dopustujte tako, kot si želite sami. Vedite le, da vam eno- ali dvotedenski odmor ne bo čisto nič koristil, če se na koncu vrnete v dramo, ki ste jo pustili ob odhodu. Čaka vas. Čaka na vas, da se umirite in jo uredite. Nikamor se vam ne mudi.

Namaste.

Besedilo: Barbara Šiško, www.mistikaduha.com
Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji