background image

Kolumna: V boju s preteklostjo


Kako se vi soočate z ljudmi, ki so našli izhod iz vaših življenj? Ohranjate stike ali ne?

Sama jih ne ohranjam. Razumem, da vsaka oseba, ki vstopi v naše življenje, s sabo nosi vsaj eno lekcijo, ki nam jo bo pomagala osvojiti. In vemo, da se lekcije ne osvajajo toliko z lovorikami, kot s solzami.

Iz mojega življenja je odšlo res veliko ljudi. Tekom osebnostnega in duhovnega razvoja, sem se odločila narediti jagodni izbor ljudi, katere kličem prijatelji. Ni jih veliko, so pa pomembni. Za vse ostale, katere sem izpustila iz svojega življenja, pa nerada zapravljam energijo. Izjemoma takrat, ko res moram. Takrat, ko se moram še nečesa naučiti. No, ta čas je očitno ponovno nastopil. Kaj torej naredim, ko se v moje življenje želijo vrniti pretekli akterji?

Naj samo omenim, da imam strah pred vrnitvijo preteklosti. Vemo pa, kaj naredi strah v našem življenju. Prisili nas, da izpustimo vajeti iz rok in prepustimo moč v roke drugih. Napaka. To sem naredila in se tega nisem niti zavedala. Strah me je spravil v jezo, prezir in jok. V stisko. Za cel dan sem bila mnenja, da nimam nadzora. Dokler, seveda, nisem problema povedala na glas in ga zaupala moji dragi osebi. Hitro sem dobila lekcijo in zelo hitro sem bila na realnih tleh. Postavila me je pred dejstvo in mi povedala, da jaz to zmorem. Da so izzivi v življenju z namenom. In predvsem, da me drugi ne morejo prisiliti v nič takšnega, česar si ne želim. V trenutku, ampak res v trenutku, se je vibracija pobrala. Prav zamislila sem se, kako hitro sem podlegla pritiskom. Kako hitro sem postala oseba, katera nisem želela biti. Kako hitro sem pozabila, kdo sem.

In bistveno? Nisem se bala vrnitve starih akterjev, bala sem se dejansko vrnitve stare Barbare, ki je bila zelo prestrašena, nesamozavestna oseba in oseba, ki se ni marala ali cenila niti drobtinice. Ta Barbara je prišla na plano takoj, ko sem se predala strahu.

Ljudje, s katerimi ne želimo deliti svojega življenja, nimajo absolutno nobenega vstopa, če si sami tega ne želimo. Pomeni, da si zapomnimo, kdo smo in zakaj so drugi stvar preteklosti. Ne gre za to, da bi bili vljudni ali se ne bi želeli komu zameriti. Tisti, ki se radi pritožujejo, jamrajo in obtožujejo, bodo vedno našli nek nov razlog, da niso zadovoljni. To je njihov ego in izziv, ne vaš, le da oni tega ne ozavestijo.

Živite svoje življenje, delite ga s tistimi, s katerimi želite ustvarjati trenutke. S tistimi, ki vam to pomenijo. S tistimi, ki jih obožujete. Vsi ostali pa žal tega niso vredni. In dobro je tako.

Namaste.

Besedilo: Barbara Šiško, www.mistikaduha.com
Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji