background image

Kolumna: Sem naredila prav?


Družbena omrežja in elektronska pošta omogočata dostop in stik s popolnimi neznanci. Tako pogosto od popolnih neznancev dobim vprašanje: "Ali sem naredil/a prav?"

Verjetno, ker sem popolna tujka v njihovem življenju, lažje poiščejo objektivno mnenje, ki ga potem vzamejo za svojega. Velikokrat sem se pred leti obrnila na koga, ki ga ne poznam. Sem javno potožila ali iskala razumevanje v ljudeh, ki jih ne poznam. Lažje je bilo tako. Čeprav edino mnenje, ki je na koncu štelo, je bilo in še zmeraj je – moje. Čisto nič ne koristi, če znamo razlagati in tožiti svoje težave vsakemu, ki si vzame čas za nas, če v mislih ne premaknemo ničesar. Ali sem naredila prav? Seveda si. Vedno narediš prav.

In ravno v tem je vso bistvo. Karkoli v življenju že naredimo, naredimo prav. Vsaka od teh odločitev nas vodi po poti, ki nas pripelje do uresničitve zastavljenega. To ne pomeni vedno, da se nam uresničijo najglobje sanje, vendar se nam uresniči točno tisto, kar s svojo vibracijo kreiramo. Zato lahko ostajamo nezadovoljni in se venomer sprašujemo, če smo naredili prav. Seveda smo. Naredili smo točno tako, kot smo vedeli in znali. Drugače ne gre.

Vedno je prav, tudi takrat ko je nekdo jezen na vas zaradi tega. Imela sem primer, ko je punca fantu raje prikrivala resnico in me spraševala, če je naredila prav. Ni želela, da se razjezi. Na tej točki se vprašajte, zakaj želite nekomu toliko ustreči? Kaj to pove o vas in o vašem samospoštovanju? Pa vendar je naredila prav. Naredila je točno tako, kot je bilo njenemu načinu razmišljanja primerno. Takšne in podobne situacije nas bodo tako dolgo 'teple', dokler ne bomo pripravljeni nečesa spremeniti. Pa tudi potem bo prav.

Vse, kar že v življenju počnemo, je prav. Je del naše poti in del napredka. Ko živiš široko sliko in si pripravljen sprejeti od življenja nekaj več, potem veš, da danes ne bi stal na tem mestu, na tej točki, če ne bi naredil česa 'narobe' in če bi vse naredil prav.

Vse, karkoli počnemo, mislimo ali čutimo, nas oblikuje v osebe, kakršne želimo biti.

In vse to smo MI. Vse to ustvarjamo MI. Vse to je NAŠE delo. Nihče drug ni odgovoren za našo jezo, nezadovoljstvo, strah in trepet. Prav tako ne za našo srečo, veselje, radost in ljubezen. Zakaj ne pokažemo s prstom na drugega in drugega obtožimo, ko smo srečni? To je tako, kot če celo življenje govorite, da je denar slab in da kvari ljudi. Kaj pa bi storili, če bi zadeli milijon evrov na loteriji? Bi ga podarili? Bi raztrgali listek? Hm … zakaj ste sploh igrali? Ste kar naenkrat slaba oseba?

Ali ste le dvojni standard?

Vse je prav. Vaše odločitve vas delajo to, kar ste.

Namaste.

Besedilo: Barbara Šiško, www.mistikaduha.com
Fotografija: BigStock

Preberite tudi


Komentarji