background image

Skrivnosti sivih las


Moški z leti postanejo očarljivejši, pa čeprav dobijo kakšen podbradek in osivijo, ženskam pa so sivi lasje pravi trn v peti in se jim na vse načine upiramo.

Običajno začnemo siveti po 35. letu starosti, nekateri pa že prej, v drugi polovici dvajsetih let. Seveda obstajajo tudi srečneži, katerih lasje ostajajo lepo pigmentirani tudi daleč v petdeseta leta. Prezgodnji pojav sivih las se pogosto povezuje z nezdravim življenjskim slogom, torej sivimo zaradi nepravilne prehrane, kajenja, stresa in podobnega, predvsem pa je največji vzrok genetika.

Od česa je odvisna barva las?

Barva človeških las in dlak je v osnovi odvisna od melaninskega pigmenta, na končni vizualni učinek pa vplivajo tudi ostale lastnosti tega biološkega vlakna. V laseh obstajata le dve vrsti pigmentov – temen (evmelanin) in svetel (feomelanin). Mešanica teh dveh pigmentov v različnih količinah ustvari celoten barvni spekter las, med katerimi so sivi, blond, rjavi, rdeči in črni, medtem ko bela barva nastane zaradi pomanjkanja melanina in je optični učinek, ki nastane zaradi refleksije in refrakcije (preloma) vstopne svetlobe na mestih dotikov posameznik strukturnih delov dlake, ki imajo različen indeks refrakcije. Oblika, velikost in število teh površin so spremenljivi. Slabo pigmentirana dlaka z dobro razvito medulo (osrednjim delom lasu) je vedno svetlejša od tiste z isto količino pigmenta, v kateri ni medule. Novoustvarjena apigmentirana dlaka bez medule ima rumenkasto barvo zaradi gosto postavljenih kreatinskih vlaken v korteksu (ovojnica). Pod vplivom sončnih žarkov dlaka postane svetlejša, medtem ko tista temna dobi najprej rjavordečkasto barvo, zelo redko (tudi po zelo intenzivnem izpostavljanju soncu) postane blond. Rjava dlaka lahko povsem pobledi ali pobeli.

Zakaj lasje sivijo?

Sivenje (Canities) je rezultat kontinuiranega zmanjševanja produkcije pigmenta v celicah, ki sintetizirajo melanin v dlaki. Rečemo lahko, da je sivenje zanesljiv pokazatelj kronološkega staranja. Starostna doba, v kateri lasje začnejo siveti, kaže individualne genotipske variacije. Na sivenje vpliva razširjenje medule (osrednji del dlake) pa tudi povečana refleksija svetlobe v njenem zunanjem delu (ovojnica ali korteks).

Predčasno sivenje

Hitro (skoraj čez noč) sivenje celotnega poraščenega dela glave je opisano na primerih slavnih zgodovinskih osebnosti (Thomas More, Marija Antoinetta, Henrik Veliki …), stoletja je osvajala veliko pozornost in bila predmet številnih zgodovinskih, medicinskih in antropoloških zapisov. Večina znanstvenih danes meni, da je za njen nastanek odgovorno selektivno odpadanje pigmentiranih dlak v difuzni alopeciji areati, pri čemer v poraščenem delu glave ostanejo le sivi lasje. Belci začnejo v povprečju siveti pri 34,2 (+/- 9,6) letih, medtem ko jim v petdesetih beli lasje zajamejo polovico las na glavi. Pri pripadnikih črnske populacije lasje začnejo siveti deset let kasneje. Če lasje začnejo siveti pred dvajsetim letom starosti, govorimo o predčasni sivosti (Canities praecox).

Ali sivi lasje pogosteje izpadajo?

V ciklusu razvoja dlačnih folikel, iz katerih zraste dlaka, v fizioloških pogojih preide tri stanja: anageno (ko dlaka raste), katageno (las preneha rasti in kaže znake involucije) in telogeno stanje mirovanja, pri čemer dlaka izpade štiri do pet tednov, preden začne spet rasti. Med ljudmi je zakoreninjeno mnenje, da imajo sivi lasje lastnost, da prej izpadejo, a je to zmotno. Kot že rečeno, v primeru alopecije areate najprej izpadejo pigmentirani lasje, šele kasneje sivi, kar je dokaz, da beli lasje ne izpadajo hitreje. Prav tako pri ljudeh, ki prejemajo citostatsko terapijo (pri kateri lasje začnejo intenzivno izpadati že po desetih dnevih do šestih tednih), po koncu zdravljenja najprej zrastejo sivi, nepigmentirani lasje. Potem sledi katogeno in talogeno stanje, šele po vstopu v anogeni ciklus pa nastopi okrevanje, ko končno zrastejo pigmentirani lasje.

Fotografija: Depositphotos

Preberite tudi


Komentarji